Slovenija, 9. februar 2026 – Dan varne uporabe interneta bo letos potekal 10. februarja, poudarek pa bo namenjen mladim potrošnikom na spletu. Safe.si je osrednja informativna spletna točka za najstnike, otroke, starše in učitelje o varni uporabi interneta, bo tudi letos pripravila kar nekaj pomembnih informacij, ki so osnova za varno uporabo interneta.

V tam namen pa je tudi Statistični urad pripravil nekaj podatkov za seznanitev in razmislek, predvsem pa z namenom pomembnosti varne uporabe interneta.

In tu je nekaj ugotovitev SURS – Po spletu sta v 1. četrtletju lani v Sloveniji nakupovali dve tretjini 16–24-letnikov, 27 % jih je pri tem imelo težave. V 12 mesecih pred anketiranjem jih je 8 % na internetu doživelo varnostni incident s posledico (finančno izgubo zaradi spletne prevare, izsiljevalskega virusa ali zlorabe osebnih podatkov).

Z zelo dobrimi digitalnimi veščinami več kot tretjina mladih

Pomemben del varne uporabe interneta so ustrezna znanja in zavedanje o digitalnih sledeh, ki jih puščamo na spletu. V letu 2025 je med prebivalci Slovenije, starimi 16–24 let (v nadaljevanju: mladi), imela približno tretjina (34 %) zelo dobre digitalne veščine, kar je za 9 odstotnih točk manj od povprečja EU. Enak delež jih je imel osnovne digitalne veščine, kar je bilo podobno povprečju EU (32 %). Pomanjkljive veščine je imelo 27 %, tj. za 11 odstotnih točk več mladih kot v EU. Deleža tistih s skromnimi in zelo skromnimi veščinami pa sta bila primerljiva povprečju EU.

V EU sta bila 2 % mladih brez digitalnih veščin, medtem ko so imeli v Sloveniji vsi mladi vsaj zelo skromne digitalne veščine.

Če pogledamo posamezne skupine digitalnih veščin, so v Sloveniji deleži mladih, ki imajo razvite te skupine veščin, večinoma enaki ali večji od povprečja EU. Izjema so digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov, pri katerih je delež mladih v EU z zelo dobrimi veščinami za 18 odstotnih točk večji.

S težavami pri uporabi interneta četrtina mladih

Internet je v 1. četrtletju 2025 uporabljalo 92 % oseb, starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci), kar je za 2 odstotni točki manj kot v EU, med mladimi pa vsi, kar je bilo za odstotno točko več kot v EU. Prav tako so ga skoraj vsi (97 %) uporabljali večkrat na dan. Mladi so do interneta najpogosteje dostopali prek mobilnega ali pametnega telefona (99 %).

Njegovo uporabo lahko spremljajo različne varnostne ali tehnične težave. Nekaj manj kot četrtina (24 %) mladih je pri uporabi interneta naletela na težave, kot so slaba internetna povezava, okužba z virusom ali druge težave (v EU je bilo takih 29 %). Med mladimi v Sloveniji, ki so poročali o omenjenih težavah, jih je 81 % te rešilo ali poskušalo to storiti samostojno, 30 % jih je težave rešilo s pomočjo druge osebe, 11 % pa teh ni skušalo rešiti.
 
Informacije o izdelkih ali storitvah na spletu poišče devet od desetih mladih

Internet je eden glavnih virov za pridobivanje informacij. 88 % mladih je na spletu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah, kar je za 12 odstotnih točk več kot v EU. Poleg osnovnih je skoraj polovica mladih (46 %) brskala tudi za informacijami o varnosti oz. morebitnih stranskih učinkih izdelkov, npr. o zdravstvenih tveganjih ali sestavi izdelka (v EU je bilo takih 36 %).

Ob obisku spletnih strani se uporabljajo piškotki, ki shranjujejo nastavitve in podatke o uporabi za izboljšanje uporabniške izkušnje ter prilagajanje vsebin. Tretjina mladih (33 %) je na svoji napravi spremenila nastavitve v internetnem brskalniku, da bi omejila ali preprečila število namestitev piškotkov.

Več kot polovica (57 %) jih je bila zelo ali nekoliko zaskrbljena, da bi se jim zaradi spremljanja njihove internetne aktivnosti prikazovali prilagojeni oglasi, 43 % pa jih te skrbi ni imelo. Več kot četrtina (26 %) mladih je uporabljala programe za omejevanje sledenja aktivnostim na internetu, kot so brskalniki, ki omogočajo večjo zasebnost (npr. Brave, Tor), zasebno brskanje v načinu »incognito«, različni vtičniki za onemogočanje oglasov ali uporaba navideznega omrežja oz. VPN.

Uporabniški račun skušala izbrisati ali zapreti četrtina mladih

Za uporabo spletnih storitev so pogosto potrebni uporabniški računi, npr. za uporabo družbenih medijev in nekaterih mobilnih aplikacij, spletno nakupovanje ter komunikacijo prek elektronske pošte. Družbene medije (Facebook, Instagram, TikTok ipd.) je uporabljalo 93 % mladih, kar je za 3 odstotne točke nad povprečjem EU. Enak delež mladih v Sloveniji in EU pa je pošiljal sporočila prek programov, kot so Viber, WhatsApp, Messenger in Snapchat.

Vsi mladi so že kdaj odprli uporabniški račun na družbenih medijih ali za uporabo različnih storitev, npr. za poslušanje glasbe ali nakupovanje (v EU je bilo takih 80 %). V lanskem 1. četrtletju jih je skoraj četrtina (24 %) ta račun poskušala izbrisati ali zapreti, kar je za 3 odstotne točke manj kot v EU. Pri tem se jih je 6 % srečalo z različnimi težavami, kot je zapleten ali dolgotrajen postopek brisanja računa, tudi s tehničnimi (v EU 9 %).

Po spletu nakupovali več kot dve tretjini mladih

Vsaj en spletni nakup v 12 mesecih (april 2024–marec 2025) pred anketiranjem je opravila večina mladih – 88 % (v EU 83 %). V 1. četrtletju lani pa je vsaj enkrat po spletu nakupovalo 68 % mladih (v nadaljevanju: e-kupci), kar je skoraj enako povprečju EU (69 %). 

Pri spletnem nakupovanju je imela več kot četrtina (27 %) mladih e-kupcev različne težave; v EU je bilo takih 38 %. Največ (12 %) jih je kupljene izdelke prejelo pozneje, kot je bilo navedeno ob nakupu. Desetina mladih je poročala o težavah pri naročanju izdelkov iz tujine, ker spletni prodajalec ni sprejemal naročil iz Slovenije, enak delež jih je imel težave pri uporabi spletne strani (npr. zaradi slabo oblikovane spletne strani ali tehničnih težav med naročanjem ali plačevanjem).

4 % ali skoraj 6 tisoč mladih e-kupcev pa je poročalo o varnostnih ali zdravstvenih težavah z izdelki, kupljenimi po spletu (npr. pregrevanje izdelka ali okvara sta povzročila ogrožanje zdravja ali varnosti).

Varnostni incident na spletu doživela skoraj desetina mladih

Z uporabo interneta smo izpostavljeni različnim varnostnim tveganjem. S posledicami varnostnega dogodka na internetu se je med aprilom 2024 in marcem 2025 spoprijelo 5 % prebivalcev, med mladimi pa 8 %.

Posledice varnostnih incidentov

• Finančno izgubo zaradi spletne prevare, kot so nakup v lažni spletni trgovini ali poskusi goljufij prek lažne e-pošte, pri čemer se je napadalec predstavil kot zaupanja vredna oseba oz. organizacija (»phishing«), so utrpeli 3 % ali 46 tisoč prebivalcev, med mladimi 4 %. 
• Zlorabo osebnih podatkov, npr. vdor v uporabniški račun na družbenih medijih ali krajo identitete, sta utrpela 2 % prebivalcev, med mladimi 3 %.
• Finančno izgubo zaradi izsiljevalskega virusa, npr. šifriranje podatkov, pri katerem je bilo za njihovo dešifriranje treba plačati odkupnino (»ransomware«), je imel 1 % prebivalcev, med mladimi 2 %./LN/Vir za objavo SURS/Fotografija le ponazoritvena/