Slovenija, 25. april 2026 – Tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so lani prepeljala 97,3 milijona ton blaga in pri tem opravila 19,5 milijarde tonskih kilometrov. Prevoz v tujino in iz nje je bil količinsko največji v prometu s sosedami Italijo, Avstrijo in Hrvaško ter z Nemčijo.
Prepeljanega manj blaga
Tovorna motorna vozila so leta 2025 v cestnem blagovnem prevozu prepeljala 97,3 milijona ton blaga ali za 3 % manj kot leto prej. Tolikšen upad je bil zaznan tako pri notranjem kot mednarodnem prevozu – pri prvem je bilo prepeljanih 63,8 milijona ton blaga, pri drugem pa 33,5 milijona ton.
Pri tem je bilo opravljenih 19,5 milijarde tonskih kilometrov oziroma za 11 % manj. V notranjem prevozu jih je bilo 2,5 milijarde ali za 7 % manj, v mednarodnem prevozu pa 17,0 milijarde ali za 11 % manj.
V notranjem prevozu sta bili prepeljani dve tretjini (66 %) vsega blaga in opravljenih je bilo 13 % vseh tonskih kilometrov.
Vseh prevoženih kilometrov je bilo 1,6 milijarde (tj. 11 % manj kot leto prej), od tega so jih vozila štiri petine (80 %) opravila z naloženim tovorom.
Struktura mednarodnega prevoza blaga skoraj enaka
Podrobnejši prikaz strukture mednarodnega prevoza kaže, da je bilo:
- iz Slovenije v tujino prepeljanega 11 % vsega blaga (leto prej 10 %),
- iz tujine v Slovenijo 9 %,
- med dvema tujima državama 10 %,
- znotraj tuje države kot njen notranji prevoz (kabotaža) pa 4 % blaga, kar je enak odstotek kot predlani.
V mednarodnem prevozu je bilo opravljenih 87 % vseh tonskih kilometrov: iz Slovenije v tujino 25 %, v Slovenijo 21 %, v prevozu blaga med dvema tujima državama 36 %, v kabotaži pa 5 %.
V mednarodnem blagovnem prometu največ blaga izmenjanega z Italijo
Tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so iz tujine v Slovenijo prepeljala 9,3 milijona ton blaga (4 % več kot v 2024). Največ, tretjina (33 %) ga je bilo naloženega v Italiji, sledile so Avstrija (26 %), Nemčija in Hrvaška (v obeh po 12 %).
Iz Slovenije v tujino so omenjena vozila prepeljala 10,8 milijona ton (5 % več kot v 2024): 37 % v Italijo, 21 % v Avstrijo, 13 % na Hrvaško in 11 % v Nemčijo.
Najpogosteje prepeljano blago ostajajo rude in kamnine
Med blagom, ki so ga prepeljala slovenska tovorna vozila, ga je bilo tudi lani največ iz blagovne skupine rude in kamnine, in sicer nekaj več kot tretjina celotne količine (34 %). Sledili so:
- drugo blago (19 %),
- nekovinski mineralni izdelki (9 %),
- proizvodi predelovalnih dejavnosti (8 %) ter
- kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (6 %).
Tudi v notranjem prevozu je bilo največ blaga iz skupine rude in kamnine (49 %) ter iz skupin drugo blago (12 %) in nekovinski mineralni izdelki (11 %).
V mednarodnem prevozu je bilo največ tovora iz blagovne skupine drugo blago (32 %). Sledili so proizvodi iz predelovalnih dejavnosti (14 %), prevozna sredstva in stroji (9 %) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (9 %).
Največ prepeljanega blaga v cestnem blagovnem prevozu je bilo v obliki razsutega tovora (45 %), sledil je tovor na paletah (20 %)./LN/Vir za objavo SURS/
Cestni prevoz blaga iz tujine v Slovenijo, tone, 2025
Cestni prevoz blaga iz Slovenije v tujino, tone, 2025
Cestni blagovni prevoz, Slovenija, 2025
| Prepeljano blago | Opravljeni tonski kilometri | |||
| 2025 | 2025 2024 | 2025 | 2025 2024 | |
| mio. t | sprememba v % | mio. | sprememba v % | |
| Skupaj | 97,3 | -3,0 | 19.508,2 | -10,7 |
| Notranji prevoz | 63,8 | -3,1 | 2.499,8 | -6,7 |
| Mednarodni prevoz | 33,5 | -2,9 | 17.008,4 | -11,3 |
| blago, naloženo v Sloveniji | 10,8 | 5,2 | 4.847,2 | -1,0 |
| blago, razloženo v Sloveniji | 9,3 | 3,9 | 4.055,8 | -7,4 |
| prevoz po tujini in kabotaža | 13,5 | -12,4 | 8.105,5 | -18,1 |
Nekateri seštevki se ne ujemajo zaradi zaokroževanja.