Slovenija, 25. april 2026 – Skrb za otroke ali sorodnike lahko zahteva prilagoditve pri delu, kot so prilagojen urnik, krajši delovni čas in delo na daljavo. 80 % delovno aktivnih ni imelo težav pri usklajevanju dela in družine. Približno petina delovno aktivnih je lani pogosto ali občasno delala od doma.

Skrb za otroke pomembno zaznamuje vsakdanjik odraslih

Približno 30 % odraslih, starih 18–74 let, je skrbelo za otroke, mlajše od 15 let. Več kot petina je skrbela za svoje ali partnerjeve otroke, 8 % pa jih je redno skrbelo za vnuke.

Med delovno aktivnimi je bil delež tistih, ki so skrbeli za vsaj enega otroka, nekoliko večji, 35-odstoten. V številu je to pomenilo približno 352.000 oseb. Med neaktivnimi je za otroke skrbela približno petina, tj. okoli 100.000 oseb. V tej skupini so nekaj več kot tri četrtine predstavljali stari starši, ki so skrbeli za vnuke, nekaj manj kot četrtino pa tisti neaktivni, ki so skrbeli za svoje ali partnerjeve otroke. Večino neaktivnih prebivalcev sicer sestavljajo upokojenci, sledijo dijaki in študenti.

Dolg delovnik ali zahtevnost dela največji oviri za desetino delovno aktivnih žensk

85 % delovno aktivnih moških in 80 % delovno aktivnih žensk ni imelo težav z usklajevanjem dela in družinskih obveznosti. Desetina žensk je poročala, da sta največjo oviro predstavljala dolg delovnik ali zahtevno in utrujajoče delo. Med moškimi je bilo takih 5 %. Za približno 8 % vseh delovno aktivnih sta bila največji oviri pri usklajevanju dela in družine nepredvidljiv urnik ali dolga vožnja na delo.

Prilagojen urnik dela in krajši delovni čas najpogostejši prilagoditvi

Če poleg skrbnikov mlajših otrok upoštevamo tudi delovno aktivne, ki so skrbeli za otroke, stare 15 let ali več, ali druge odrasle sorodnike (starše, partnerje), je bilo teh oseb lani približno 412.000 (42 %). Za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja so včasih potrebne prilagoditve. 

Med delovno aktivnimi moškimi jih je desetina poročala, da je morala delo prilagoditi skrbi za otroke ali odrasle. Med ženskami je bil ta delež večji: približno četrtinski (23 %). Največ si jih je delo prilagodilo s prilagojenim urnikom in krajšim delovnim časom ali pa so opravili druge prilagoditve, npr. z več dela na daljavo. 

Približno petina delovno aktivnih delala tudi od doma

Delo na daljavo ali od doma marsikateremu delovno aktivnemu omogoča večjo fleksibilnost. Približno petina delovno aktivnih je lani pogosto ali občasno delala od doma. Med skrbniki mlajših otrok so bili deleži približno enaki kot v povprečju med vsemi delovno aktivnimi, medtem ko so tisti, ki so skrbeli za starejše otroke ali odrasle sorodnike, od doma delali nekoliko več – skupno jih je pogosto ali včasih delalo tako 22 %, med ženskami približno četrtina (26 %), med moškimi pa nekoliko manj kot petina (18 %). 

Struktura oseb, odsotnih z dela zaradi nege, neuravnotežena po spolu

Nekaj manj kot polovica oseb, starih 18–54 let, je bila zaradi nege otrok kadar koli doslej odsotna z dela. Upoštevane so bile vse daljše odsotnosti z dela, povezane z nego ali varstvom otrok, vključno z materinskim, očetovskim ali starševskim dopustom. 60 % jih je bilo odsotnih do vključno enega leta. 

Struktura prebivalcev, kadar koli odsotnih z dela zaradi nege otrok (444.000), je bila lani po spolu neuravnotežena; delež žensk je znašal 61 %. Večina izmed teh, 92 % (249.000), je bila odsotna z dela zaradi nege otrok od pol leta do vključno treh let. Po drugi strani je bila pretežna večina moških, 98 % (169.000), odsotna z dela šest mesecev ali manj./LN/Vir za objavo SURS/