Slovenija, 22. maj 2026 – Potem, ko je bil Janez Janša (SDS) danes, 22. maja 2026, izvoljen za četrti mandat z 51 glasovi podpore in le 36 glasovi nasprotovanja – glasovalo je 87 poslank in poslancev – je postal predsednik 16. slovenske vlade.
Zdaj, ko ima potrjen še četrti mandat, lahko njegovo pot kot predsednika vlade predstavimo kot precej nenavaden politični lok, in sicer od osamosvojitvenega obdobja in reformnega konservativca začetka 2000-ih do ene najdlje prisotnih in najbolj polarizirajočih osebnosti slovenske politike.
Za kontekst – Janez Janša vodi stranko SDS že od leta 1993 in ostaja eden redkih politikov v Evropi, ki se je na položaj predsednika vlade vračal skozi več kot dve desetletji.
Njegova politična pot kot predsednika vlade:
1. mandat (2004–2008): obdobje stabilnosti in evropskega preboja
Koalicija: SDS – NSi – SLS – DeSUS
To obdobje pogosto velja za njegovo najbolj institucionalno in najmanj konfliktno fazo: uvedba evra, vstop v schengensko območje, prvo slovensko predsedovanje EU, močna gospodarska rast pred svetovno finančno krizo. To je bil čas, ko je Janša iz opozicijskega politika dokončno postal državnik.
2. mandat (2012–2013): krizni premier
Koalicija: SDS – DL – SLS – DeSUS – NSi
Drugo njegovo vlado so zaznamovali: varčevalni ukrepi med evropsko dolžniško krizo, množične vstaje, politična kriza, razpad koalicije po poročilu protikorupcijske komisije. Ta mandat je trajal kratko, vendar je močno spremenil odnos javnosti do njega.
3. mandat (2020–2022): pandemija in največja polarizacija
Koalicija: SDS – NSi – SMC – DeSUS
Mandat se je začel skoraj istočasno z epidemijo covida-19: protikoronski paketi, zaprtja in epidemični ukrepi, petkovi protesti, ostri konflikti z mediji in delom civilne družbe, drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU. Gre verjetno za politično najbolj napeto obdobje njegove kariere.
4. mandat (2026 – ): vrnitev po dolgem političnem ciklu
Koalicijsko jedro: SDS – NSi – SLS – Fokus – Demokrati; podpora tudi iz Resni.ce brez vstopa v vlado. Kandidatura je bila sprva podprta z 48 podpisi, pozneje pa je v DZ dobil 51 glasov.
To četrto obdobje se začenja z obljubami: »dokončanja procesov demokratizacije«, reform države, decentralizacije in novih razvojnih prioritet za prihodnja desetletja.
Če pogledamo celoto, je zanimivo, da je Janša vodil vlado v štirih zelo različnih Slovenijah: v Sloveniji gospodarskega vzpona, Sloveniji finančne krize, Sloveniji pandemije in zdaj Sloveniji po političnem preoblikovanju po volitvah 2026. To je precej redek politični primer tudi v evropskem prostoru.
Janša bo s svojo četrto vlado, ki jo mara še objaviti, ta pa prestati zaslišanje pred pristojnimi odbori, nasledil odhajajočo vlado Roberta Goloba. Slednji kljub relativni zmagi na marčevskih volitvah ni uspelo ponovno sestaviti koalicije.
In še to! Po trenutnih podatkih so novemu predsedniku slovenske vlade Janezu Janši ob izvolitvi čestitali številni domači in tuji politiki. Med prvimi predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, ki naj bi Janši tudi že osebno čestital.
No, čestitala mu je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, a kot je bilo videti v njenem kabinetu ne ločijo, ko je kdo mandatar ali že izvoljen predsednik vlade. Namreč, naprej so mu čestitali za mandatarstvo, nato pa so le spoznali, da je že predsednik vlade in prvo navedbo le zamenjali s pravo navedbo./Objavo pripravil: J. Temlin/